pgdkomen
luci
KrasPrva stran

 



Komensko tržaški Kras:

Planota Kras, poznana tudi pod imenom Tržaško - Komenski Kras je ena največjih regij vSloveniji. Na jugozahodu jo omejuje Tržaški zaliv, na zahodu in severozahodu Furlanska nižina. Na severu se spušča v dno Vipavske doline, severovzhodno mejo pa predstavljata dolini Branice inRaše, ki Kras ločujeta od flišnih Vipavskih brd in Vrhov. V nadaljevanju je meja planote manjjasna, ker tu Kras prehaja v sosednje pokrajine, ki imajo podobne značilnosti. Najprej je tu hribovjeVremščice (1027 m), nato Vremska dolina in flišni Brkini. Pri Kozini se Kras stika z Matarskimpodoljem in Podgorskim Krasom. Z dolino Glinščice se meja spet spusti do Jadranskega morja.

Pokrajina, ki obsega približno 500 km2 , je razdeljena med Slovenijo in Italijo, tako da slednji
pripada dobra petina celotne planote. Površje predstavlja značilni kraški ravnik,  vzdolž katerega potekajo trije hrbti. Prvi je precej neizrazit in se dviga tik nad Tržaškim zalivom oz. kraškim robom. Po osrednjem, ki se imenuje Žekenc, teče državna meja, severni hriboviti rob pa Kras ločuje od Vipavske doline. Kras je grajen pretežno iz različnih vrst apnencev, le v severozahodnem delu in v Brestoviškem dolu se pojavlja dolomit. Zaradi prepustne kamninske podlage površinskih voda na Krasu ni. Izjema sta presihajoči Doberdobsko in Prelosno jezero pri Tržiču, posebnost pa predstavljajo številni kali in lokve, ki jih je izdelal človek. Za podnebje Krasa je značilen preplet celinskih in submediteranskih vplivov. Povprečne zimske temperature ne padejo pod 0º C, aprilske pa so za okrog 2º C nižje od oktobrskih. Vpliv celine se kaže predvsemz vdori mrzlega zraka v obliki znanega vetra burje. Odeja prsti je na Krasu značilno plitva. Večje
količine zemlje se nahajajo zgolj v številnih vrtačah in kraških podoljih. V srednjem delu planote se pojavlja znana rdeča prst, jerovica oz. terra rossa.
Tržaško – Komenski Kras sodi med požarno najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Vzrokov za to je več, najpomembnejše pa je prepletanje specifičnih podnebnih značilnosti (sušnost, vetrovnost) in vegetacije (zaraščanje pokrajine). V zadnjem stoletju in pol se je podoba Krasa izredno spremenila. Iz nekdaj skoraj povsem gole planote se je spremenil v eno od slovenskih regij z največjim deležem gozda oz. površin v zaraščanju. Kras je bil v preteklosti vse od intenzivnega krčenja listnatih gozdov naprej, pod močnim vplivom človekove obdelave, površin v zaraščanju sploh ni bilo. K temu je odločilno vlogo prispevala paša drobnice in goveda. Živali so namreč sproti skrbele za to, da grmovje na pašnikih ni moglo pognati. Sredi 19. stoletja so avstro-ogrske oblasti začele z načrtnim pogozdovanjem Krasa s črnim borom, ki se je izkazal kot edina uspešna drevesna vrsta za rast na opusteli planoti. Nasadi so bili pravilnih oblik in jasno omejeni od okolice. Povsem očitno je bilo kje se končajo travniki ter pašniki in se začne gozd.

Pozarna ogrozenost
Na sliki požarne ogroženosti RS se lepo vidi, da je Kras eno izmed najbolj ogroženih področji.

Tržaško – Komenski Kras sodi med požarno najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Vzrokov za to je več, najpomembnejše pa je prepletanje specifičnih podnebnih značilnosti (sušnost, vetrovnost) in vegetacije (zaraščanje pokrajine). V zadnjem stoletju in pol se je podoba Krasa izredno spremenila. Iz nekdaj skoraj povsem gole planote se je spremenil v eno od slovenskih regij z največjim deležem gozda oz. površin v zaraščanju. Kras je bil v preteklosti vse od intenzivnega krčenja listnatih gozdov naprej, pod močnim vplivom človekove obdelave, površin v zaraščanju sploh ni bilo. K temu je odločilno vlogo prispevala paša drobnice in goveda. Živali so namreč sproti skrbele za to, da grmovje na pašnikih ni moglo pognati. Sredi 19. stoletja so avstro-ogrske oblasti začele z načrtnim pogozdovanjem Krasa s črnim borom, ki se je izkazal kot edina uspešna drevesna vrsta za rast na opusteli planoti. Nasadi so bili pravilnih oblik in jasno omejeni od okolice. Povsem očitno je bilo kje se končajo travniki ter pašniki in se začne gozd.

Danes ni več tako. Z opuščanjem živinoreje se začno gozdovi nenadzorovano širiti, začne se zaraščanje Krasa. Predvsem v zadnjih dveh desetletjih smo priča opustvi košnje travnikov, kar še pospešuje zaraščanje velikih površin. Danes lahko tako opazujemo kako so se z grmovjem zaraščene površine že povsem približale naseljem.Poleg težje prehodnosti pokrajine, predstavljajo gozdovi črnega bora, skupaj s sosednjimi površinami v zaraščanju, veliko nevarnost za nastanek požarov v naravi, ki lahko zelo hitro ogrozijo tudi bližnja naselja. To se je na območju delovanja PGD Komen že večkrat jasno pokazalo, predvsem v treh velikih požarih v zadnjih letih.

Kras požar Kras požar Kras požar 3
Slovenija
  ©2009 Copyright. Vse pravice pridržane By D.D. PGD Komen. Obnovljeno dne 11. 7. 2014